Poskusna odprava

Poskusna odprava (junij 2019)

V ponedeljek, 17. junija, so se 4 MEPI skupine podale izpred Kajuha (I. gimnazije v Celju) na pot. Z vso opremo na hrbtih so se napotili proti cilju prvega dne - gradu Žovneku, na poti pa sta jih ta dan preverjali profesorici Bernarda Jug in Marjetka Pintarič. Hodili so ob Savinji, mimo Petrovč, Žalca in ribnika Vrbje. Po približno 10 kilometrih so prišli do mosta pri Šeščah, kjer je bila prva kontrolna točka. Tam so si dotočili vodo v plastenke, si privoščili pavzo, nato pa nadaljevali s potjo do Pariželjskega mosta in prečkali Savinjo. Hodili so naprej skozi Parižlje, nato pa proti Spodnjim Gorčam, predzadnji kontrolni točki. Po postanku sta jih čakala samo še nekaj pot in nato vzpon na grad Žovnek. Tu so pot prvega dne zaključili z okoli 24 kilometri. Vzdušje je bilo odlično, saj so Mepijevci tabor postavili kar v gradu. Ko so stali vsi šotori so se lotili priprave toplega obroka. Kuhali so makarone z različnimi dodatki in pekli palačinke. Nato so kartali, malce poležavali in se pogovarjali. Zvečer pa so imeli ogled gradu, kjer so izvedeli nekaj o gospodih Žovneških, začetku in vzponu Celjskih knezov. Zatem pa so se počasi odpravili spat. Ta dan je potekal brez zapletov, saj je pot večino časa potekala ob Savinji, kjer jim ta tudi olajšala vroč dan. Naslednji dan so Mepijevci nekaj pojedli, pospravili šotore in se pripravili na nadaljevanje poti, ki jih je ta dan vodila v kamp Menino.

Zjutraj sta prišla na grad vojak Miro Strmičnik, s katerim so imeli priprave na odpravo in vojakinja Andreja, ki je hodila na I. gimnazijo v Celju. Vojaka sta pohodnike pričakala na prvi kontrolni točki, Destovniški kapeli, kjer sta jim dala napotke za nadaljnjo pot. Kljub tem, so Mepijevci imeli težave z iskanjem naslednje točke, cerkve Svete Mati Božje, kjer jih je čakala profesorica Urška Pristovšek. Dve skupini sta cerkev sprva zgrešili, drugi dve pa sta se na poti zgubili, vendar so vsi na koncu prišli do tja. Nato jih je pot vodila do Doma na Farbanci, kjer sta jih čakali profesorica Jug in daljša pavza. Dekleta na bronasti stopnji so si skuhale juho in spekle palačinke, zatem pa za ostalimi nadaljevale pot na cilj. V popoldanskih urah so na cilj dneva in končni cilj bronaste stopnje, kamp Menina, prišle vse skupine. Ko so odložili prtljago, so si privoščili osvežitev v reki Savinji in v kopalnem jezeru kampa. Nato so postavili šotore in zakurili taborni ogenj, ob katerem so preživeli večer. Na palicah so pekli hrenovke in penice, potem pa odšli spat.

Naslednji dan je srebrnike in zlatnike čakala naporna pot z vzponi. Ko so se zbudili so pozajtrkovali, pospravili šotore in se odpravili na pot. Odpravili so se proti Mozirski koči in nato nadaljevali do Doma na Smrekovcu, kjer so odpravo zaključili srebrniki.

Zlatnike je naslednji dan še čakala dolga pot, ki jih je vodila mimo Žlebnikove domačije, kjer je bil ustreljen Karl Destovnik - Kajuh. Tukaj mu je v spomin postavljena hiša z bogatim sporočilom. Nato so zlatniki še nadaljevali nekaj poti po poti XIV divizije. Pot za zlatnike se je končala v Topolščici.

Mepijevci so si z odpravo izboljšali orientacijo, spodbudili skupinski duh in se naučili preživeti s tistim, kar so si vzeli s seboj.

In tako so Mepijevci naredili pot od Kajuha do Kajuha, v čast našemu dragemu Karlu Destovniku – Kajuhu.

Tekst: Ema Gošte