Kvalifikacijska odprava

Kvalifikacijska odprava 2019 – Skrivnostna ekipa (julij 2019)

V prvih treh julijskih dneh je za del Mepijevcev in Mepijevk potekala kvalifikacijska odprava. Naši bronasti ekipi Skrivnostne dekline so se pridružili še trije Srebrniki ter en Zlatnik – skupaj smo oblikovali Skrivnostno ekipo in se odpravili na odpravo.

V ponedeljek, 1. 7. 2019, smo se z vlakom pripeljali v Rimske Toplice, kjer se je začela naša odprava. Pred nami sta hodili prof. Jug in prof. Tušek, ki sta nas počakali na vsaki od sedmih kontrolnih točk, na katerih smo si lahko odpočili in dobili dodatno vodo. To smo zelo potrebovali, saj je bil dan zelo vroč. Nekaj časa smo hodili po cesti, nekaj časa smo lazili po gozdu in nekaj časa smo hodili ob poljih. Vmes smo se veliko pogovarjali in izvedeli marsikaj novega drug o drugem, kar je bil – poleg snemanja videa – tudi namen naše odprave. Kjer se je dalo, smo si ogledovali okolico in razglede – najlepši nas je pričakal na Velikem Kozju, ki je bilo sicer samo kontrolna točka srebrne ekipe, vendar smo se 3 Brončice odločile, da jih do tja pospremimo. Na poti je profesoricama začel slediti kuža, ki smo ga poimenovali Mepi, saj nam je delal družbo do cilja prvega dne. To je bil Tončkov dom na Lisci in okoli petih popoldne smo tja, ob naši pevski spremljavi, prispeli nasmejani. Najprej so nas profesorice nagradile s sladoledom, ki ga je zmanjkalo, kot bi trenil, nato pa smo postavili šotore in obesili visečo mrežo. Potem je bil čas za pozno kosilo ali večerjo, obe skupini sta skuhali testenine. Zvečer pa smo zakurili taborni ogenj – sicer v kaminu – in nad njim pekli penice in hrenovke, se slikali ob sončnem zahodu in ponoči gledali zvezde.

Naslednji dan smo zgodaj zjutraj pospravili šotore, pojedli zajtrk in se odpravili na preostanek odprave. Na poti smo se ustavili na planinski postojanki Darinkino zavetišče, kjer smo se vpisali v knjigo kot MEPI Skrivnostna ekipa. Lastnika sta nam ponudila piškote, napolitanke in vodo in ob pogovoru smo ugotovili, da sta to pravzaprav dedek in babica deklice, ki je sošolka od nekaterih članic bronaste skupine. Na prvo kontrolno točko, kjer so nas pričakale mentorice, sicer pa tretjo tistega dne, smo prispeli zelo dobre volje, kar je bilo za profesorice pozitivno presenečenje. Pripravile so nam lubenice, da smo se okrepčali in hidrirali, same pa so si skuhale kavo. Po malo daljšem premoru smo se odpravili proti zadnjim trem točkam tistega dne. Ko smo prispeli na Kočo na Bohorju (končno točko odprave bronaste skupine in cilj drugega dne srebrne) polni dobre volje, smo si skuhali topel obrok za tisti dan, potem pa so nas počasi prišli iskat starši. Brončice smo tako zaključile dvodnevno odpravo, dolgo približno 35 km.

Fantje, ki jih je čakal še en dan, so v koči preživeli hudo nevihto, naslednji dan pa so se z Bohorja spustili do Podsrede. Med potjo so nabrali kar veliko užitnih gob. Srebrniki so okoli enih popoldne prišli v Podsredo, kjer so zaključili svojo 52 km dolgo kvalifikacijsko odpravo.

Vsi smo se zelo zabavali in zagotovo lahko rečemo, da smo kvalifikacijsko odpravo opravili z uspehom.

Tekst: Lija Kužner