2017/18
V šolskem letu 2017/18 so bile na šoli 3 bronaste skupine (Fantastičnih 5, Potujoče depresije, Mravlje) in 1 srebrna skupina (WWVDD).
Postavitev šotorov, predavanje osnov prve pomoči, načrtovanje poti, ter orientacija.
V sodelovanju z biološkim krožkom se je nekaj Mepijevcev udeležilo prostovoljne akcije ob Slivniškem jezeru »Pomagajmo žabicam pri prečkanju ceste«. Akcija je bila zelo uspešna. Rešili smo veliko žabic, smo pa med seboj tudi odgovorno in vzajemno sodelovali, saj je bilo potrebno poskrbeti za osebno varnost na cesti. Za vse nas je bila to bogata izkušnja in dragocena dodana vrednost vsakemu izmed nas.
Učenje orientacije z vojakom Slovenske vojske.
Prvi pripravljalni trening v okviru programa Mednarodno priznanje za mlade v šolskem letu 2017/2018 smo izvedli 25. in 26. novembra.
V soboto smo se ob osmih zjutraj iz Laškega odpravili proti Reki, kjer smo se po 7 km hoje nastanili v 200 let stari in lepo obnovljeni hiški. Po malici smo se preizkusili v timskih igrah in se tako malo bolje spoznali. Pred kosilom smo se udeležili predavanja o varstvu okolja, potem pa smo si razdelili naloge pri kuhanju kosila in kasnejšem pospravljanju. Nadaljevali smo s predavanjem v treh skupinah. Vsaka skupina je poslušala predavanje o odpravah in opremi, ki jo potrebujemo, o orientaciji in o določanju ciljev. Tako smo pridobili ključna znanja, ki jih bomo potrebovali na odpravah. Sledilo je pripravljanje večerje in pospravljanje kuhinje. Po večerji smo igrali biljard, karte, šah ali se preprosto greli ob topli peči in se pogovarjali. Tako smo še tesneje navezali stike tisti, ki se od prej nismo poznali. Izmenjali smo si številna mnenja.
V nedeljo smo takoj zjutraj pospravili svoje stvari in ležišča ter pozajtrkovali. Sledilo je kratko predavanje o nevarnostih, s katerimi se lahko srečamo na terenu, in o ukrepanju. Po predavanju je sledilo čiščenje celotne koče. Ob dogovorjeni uri smo se peš odpravili v Laško in tako zaključili naš spoznavni vikend.
Naučili smo se delovati v skupini in spoznali našo skupinsko dinamiko. Morali smo iti preko sebe in se prilagajati, saj nas v koči ni bilo malo. Čeprav odrekanje velikokrat ni bilo enostavno, je bilo zagotovo vredno. Le tako smo vsi imeli enake možnosti, da se imamo lepo, se med sabo spoznamo in naučimo veliko novega.
